Cerkev sv. Elizabete

Napis na barvnem okenskem vitražu 19 Hugo Wolf 03 je dal po 2. svetovni vojni mestni župnik Jakob Soklič (1893–1972) prebarvati s črno barvo, tako da se ni več videl. To je bil takrat način, da se je okenski vitraž, ki ga je užaloščena mati Katarina Nussdorfer posvetila svojemu sinu Hugu Wolfu ob njegovi zgodnji smrti, ohranil nepoškodovan.

Cerkev veličastno dominira v središču Slovenj Gradca in je posvečena sv. Elizabeti, zavetnici ubogih in revnih.

Posebnost

Cerkev je najstarejša stavba v Slovenj Gradcu. Zgrajena je bila v 13. stoletju, oglejski patriarh Bertold V. Andeški jo je 30. aprila 1251 posvetil v čast svoji nečakinji sv. Elizabeti ter oglejskemu patriarhatu podelil v last vso slovenjgraško posest in lastnino.

Značilnosti

Kakovostna baročna oprema v notranjosti sodi prav v vrh baročnega kiparstva in slikarstva v slovenskem prostoru. Glavni oltar iz leta 1731/1734 je zasnoval graški kipar Janez Jakob Schoy (1686–1733), a ga je po njegovi smrti dokončal Jožef Straub.

Stranska oltarja in prižnico z odličnim kiparskim okrasjem je v letih 1770–1773 izdelal slovenjgraški meščan, kipar in rezbar Janez Jurij Mersi (1725–1788).

Osrednji prostor zavzema slika sv. Elizabete med berači, mojstrsko delo slovenjgraškega slikarja Franca Mihaela Straussa (1674–1740) iz leta 1732.

Danes

Cerkev je med pomembnejšimi sakralnimi umetnostnimi spomeniki v mestnem jedru, namenjena bogoslužju in občasnim kulturnim prireditvam.