Graščina Kienhofen

Zaradi različnih sodnih sporov, povezanih z velikimi stroški, je na koncu graščina ostala skoraj brez premoženja, čeprav ji je v prvi polovici 19. stoletja pripadalo kar 95 podložnih družin, ki so morale opraviti na leto 5830 dni obvezne tlake, nekaj njiv, travnikov in gozdov, lovne pravice na Muti, Pernicah in v Soboti ter delno na Ojstrici ter ribolovne pravice v Dravi in Bistrici. Po izgubi ji je ostalo le še zemljišče okoli stavbe in lovne ribiške pravice v Bistrici.

Posebnost

Baron Wolf Herberstein, lastnik graščine v 17. stoletju, je zanjo uporabljal naziv grad na Muti ali »auf der Hohen Maut« in od takrat se je obdržalo tudi nemško ime za Muto, Hohenmauth(en).

Značilnosti

Dvorec Kienhofen je na začetku 16. stoletja postopoma začel prevzemati vlogo propadajočega gradu na hribu nad Muto. Leta 1620 je novemu lastniku uspelo prenesti vse grajske posesti in pravice na dvorec Kienhofen, ki je tako prerasel v obsežno in bogato gospostvo.

Na začetku 19. stoletja je bila stavba graščine Kienhofen v slabem stanju, zato so jo porušili in zgradili na novo, a je tudi ta v požaru leta 1811 pogorela. Leta 1819 jo je novi lastnik obnovil in ji dal današnjo podobo s pravokotnim tlorisom, bidermajersko okrašeno glavno fasado in štirikapno streho.

Lastništvo graščine Kienhofen se je pogosto menjavalo. Leta 1899 je stavbo s pripadajočim zemljiščem kupila Družba svetega Cirila in Metoda in v njej ustanovila slovensko osnovno šolo. Pozneje je stavbo odkupil Oton Pajek in v njej opravljal trgovsko in gostinsko dejavnost.

Danes

V stavbi graščine Kienhofen, ki je bila obnovljena v letih 2018 in 2019, ima sedež Občina Muta, v pritličju pa sta urejena Kovaški in gasilski muzej ter Knjižnica Muta. Graščina Kienhofen je kulturni spomenik lokalnega pomena.