Dvorec Radlje ob Dravi

Družina Suppanz, lastnica dvorca od 1900 do 1945, je bila znana po tem, da je med prvimi začela gojiti hmelj na radeljskem polju. Enkrat na leto je pripravila v dvorcu večerjo za vse svoje delavce, ki pa so morali prinesti s seboj svoj jedilni pribor.

Posebnost

Vhodni portal je bil pred drugo svetovno vojno prenesen iz radeljskega dominikanskega samostana, na njem sta grba gospodov Marenberških in opatinje samostana dominikank Marije Johanne Linzer.

Značilnosti

Dvorec je bil prvotno grajska pristava, ki so jo po požaru gradu Marenberg leta 1697 predelali v t. i. Spodnji grad, danes dvorec Marenberg ali dvorec Radlje ob Dravi.

Lastništvo dvorca se je pogosto menjavalo, med lastniki je bil tudi radeljski dominikanski samostan. Po drugi svetovni vojni je bil dvorec nacionaliziran, v njem je delovala kmetijsko-gospodinjska šola, v letih 1966–2011 pa Gozdni obrat Radlje.

Dvorec obdaja angleški park, ki je bil zasnovan v 19. stoletju, v njem je več kot 50 drevesnih in več kot 20 grmovnih vrst.

Objekt danes

V stavbi dvorca ima danes svoje prostore Koroški pokrajinski muzej, Muzej Radlje ob Dravi. Obiskovalci si lahko ogledajo številne razstave in zbirke, med njimi razstavo o sonaravnem gozdarstvu, spominsko sobo rodbine Pahernik, zbirko igrač in iger ter zgodnja dela akademskega slikarja Karla Pečka. V dvorcu, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena, so tudi Radela, zavod za usposabljanje in zaposlovanje invalidov Radlje ob Dravi, poročna dvorana in stanovanjska enota.